登入
選單
返回
Google圖書搜尋
Snop vodnikov za 400 kV nadzemni vod Okroglo - Videm
Miha Bečan
Stane Vižintin
Janko Kosmač
Brane Hlebčar
Leon Valenčič
Zvonko Bregar
Primož Hrobat
Breda Cestnik
Igor Rozman
Jure Strmec
Urban Metod Peterlin
Radomir Isaković
Tomaž Živic
Gregor Omahen
Boris Zupanc
Karol Grabner
Dušan Huč
Ivo Kobal
Zoran Štubel
Maks Babuder
其他書名
študija št. 2134
出版
Elektroinštitut Milan Vidmar
, 2012
URL
http://books.google.com.hk/books?id=03HQoAEACAAJ&hl=&source=gbs_api
註釋
V Evropi predstavlja 400 kV omrežje hrbtenico elektroenergetskega sistema (EES). Po daljnovodih tega napetostnega nivoja se stalno prenašajo velike količine električne energije znotraj posameznih držav ln na meddržavnem nivoju. Tako je zagotovljeno nemoteno in zanesljivo obratovanje v vsakršnih pogojih. Poraba električne energije narašča, zahteve za kakovostno napajanje odjemalcev pa so vedno strožje. Nobenega dvoma ni, da se bo to nadaljevalo tudi v prihodnje. Dodatno bodo prenosne zmogljivosti potrebne zaradi odprtega trga z električno energijo. Najtežja naloga v okviru izgradnje novega daljnovoda je pridobitev trase, če jo je sploh mogoče dobiti. Zaradi tega je potrebno daljnovod zgraditi tako, da v prihodnjih desetletjih v obratovanju ne bomo naleteli na kakršne koli omejitve. Nazivna napetost Un je že določena, moč P lahko povečamo le s tokom. Na podlagi predvidenih potreb po prenosni zmogljivosti je treba določiti ustrezen presek in geometrijo snopa, ki vplivata na valovno impedanco in naravno prenosno moč daljnovoda. Hkrati je treba zadovoljiti vedno ostrejše kriterije glede okoljskih vplivov, ki jih povzročajo elektromagnetna sevanja EMS in korona. Predvsem slednja je neposredno povezana s hrupom, radijskimi motnjami in izgubami na daljnovodu (ekonomika obratovanja). Spreminjanje lastnosti snopa vpliva na posamezne dejavnike v nasprotni smeri. Zaradi tega je izbira snopa kompromis, ki je rezultat analiz v vseh pogledih. Na nadzemnih vodih 400 kV elektroenergetskega sistema v Sloveniji imamo danes vgrajen standardiziran snop faznih vodnikov. Sestavljen je iz dveh 490 AL1/64 A20SA vrvi (v izgradnji DV 2 x 400 kV Beričevo - Krško) horizontalno z medsebojno razdaljo 400 mm. Daljnovod DV 400 kV Divača - Redipuglia je izjema zaradi potreb uskladitve z italijanskim sistemom. Tehnične lastnosti snopa 2 x 490 AL1/64 ST1A so bile pred slabimi sedmimi desetletji enotno določene za celotno Jugoslavijo na podlagi temeljitega in obširnega postopka, v katerem so sodelovali takratni največji strokovnjaki, med njimi dr. Milan Vidmar. A takrat so bile razmere glede prenosnih zmogljivosti in povezav s sosednjimi državami povsem drugačne, zato je nujno to področje ponovno celovito proučiti. V mednarodnih strokovnih krogih že dolgo velja, da snop dveh vrvi na 400 kV daljnovodu ne opravlja svoje funkcije, z vidika korone, zadovoljivo. Zaradi pritiska javnosti (korona, hrup) se je že marsikje na obstoječi 400 kV daljnovod vgradila dodatna tretja daljnovodna vrv, kar zaradi mehanskih obremenitev podpor nikakor ni lahka naloga. Spet v drugih primerih so drugačne spremembe na snopu in razporeditvi vrvi narekovale zahteve po večji prenosni zmogljivosti. Vsekakor je neprimerno ceneje dobro rešitev poiskati že pred načrtovanjem daljnovoda. Določanje snopa je zahtevna in obširna naloga, vendar če je opravljena kakovostno, prinaša velike ekonomske prihranke skozi celotno obratovalno obdobje. V študiji je opravljena celovita obravnava snopa ob spremenljivih parametrih, kot so presek snopa, število vrvi v snopu, razporeditev vrvi v snopu, medsebojna razdalja med vrvmi, zgradba vrvi in ostali. S tem je ugotovljeno, v kolikšni meri vplivajo na posamezne veličine (prenos na zmogljivost, ko rona, hrup), ki nas zanimajo. Opravljeni so teoretični izračuni, računalniško modeliranje ter meritve v laboratoriju LVN in na terenu. Meritve v različnih pogojih predstavljajo najobsežnejši del naloge. Ob upoštevanju dobljenih karakteristik so določena pravila in kriteriji za oblikovanje snopa, ki kar najbolje ustreza predhodno ugotovljenim zahtevam za naše prihodnje 400 kV daljnovode. V okviru danih razmer je definiran snop.