登入選單
返回Google圖書搜尋
Primerjalna analiza metodologij za napovedovanje ravni prometne varnosti v nivojskih nesemaforiziranih križiščih
Tomaž TollazziTomaž MaherMatjaž ŠramlTomislav ŠibenikMarko RenčeljVlasta RodošekLjubo ZajcZvonko Zavasnik
其他書名
razvojno raziskovalni projekt : končno poročilo [naročnik Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste]
出版Direkcija Republike Slovenije za ceste, 2007
URLhttp://books.google.com.hk/books?id=15AZOQAACAAJ&hl=&source=gbs_api
註釋Številne raziskave na področju prometne varnosti, tako v tujini kot tudi pri nas, kažejo, da smo se končno začeli zavedati negativnih vplivov prometa. Prometne nesreče, s katerimi se soočajo v vseh delih sveta, pomenijo neke vrste sramoto - sramoto v smislu nesposobnosti zajeziti in zmanjšati škodo, ki nastaja v prometnih nesrečah. Prometne nesreče lahko sicer nastanejo kjerkoli in kadarkoli, načeloma pa lahko rečemo, da se prometne nesreče dogajajo na odprtih odsekih cest in v križiščih. Prometne nesreče v križiščih so zaradi večjega števila možnih prometnih manevrov in prostorskih omejenosti pri izognitvi nesreči pogostejše. Vsak prometni manever v nivojskem križišču predstavlja določeno tveganje za nastanek prometne nesreče oz. pri vsakem prometnem manevru obstaja določena stopnja verjetnosti nastanka prometne nesreče. S prometno signalizacijo sicer lahko nazorno in jasno označimo območje in način križanja cest ter s tem povečamo razumevanje križišča, absolutno varnih nivojskih križišč ni, saj se prometni tokovi med sabo križajo, cepijo, prepletajo in združujejo v eni sami ravnini. Pri tem imamo opravka s prekinjenimi tokovi, prekinitve tokov pa povzročajo določene motnje v sistemu. Pri planiranju izvedbe novega ali rekonstrukciji obstoječega nivojskega križišča vedno pridemo v situacijo, ko se je potrebno opredeliti za eno od obstoječih tipskih rešitev. Torej: Kakšno križišče naj izvedemo? Naj bo to nivojsko ''klasično'', nivojsko kanalizirano, nivojsko semaforizirano križišče ali krožno križišče, da bo to v danih razmerah resnično optimalna rešitev? Pri opredelitvi za posamezno tipsko rešitev se - v izogib subjektivnim opredelitvam - praviloma poslužujemo preveritve ali posamezna tipska rešitev izpolnjuje globalne kriterije (funkcionalni kriterij, kriterij prepustnosti, prostorski kriterij, prometno - tehnični kriterij, kriterij prometne varnosti in ekonomski kriterij). Za preveritev funkcionalnega kriterija, kriterija prepustnosti, prostorskega kriterija in prometno - tehničnega kriterija, so pravila za oceno sprejemljivosti poznana in jih je praviloma lahko določiti in ovrednotiti. Največ problemov predstavlja preveritev upravičenosti izvedbe posamezne tipske rešitve s stališča kriterija prometne varnosti: Katero tipsko rešitev križišča izvesti, da bo s stališča prometne varnosti, v danih razmerah to optimalna rešitev? Vzrok za probleme pri preveritvi kriterija prometne varnosti predstavlja dejstvo, da za oceno tega kriterija nimamo primernih orodij oz. univerzalnega pristopa, otežena pa je tudi medsebojna primerjava različnih tipskih rešitev. Namen naloge - raziskave - je bil ugotoviti, kakšne so obstoječe metode in metodologije za napovedovanje ravni prometne varnosti v različnih tipih nivojskih nesemaforiziranih križišč. Cilj naloge je bil izvesti primerjalno analizo obstoječih metod oz. metodologij za napovedovanje ravni prometne varnosti. Naloga je strukturirana po ameriškem načinu strukturiranja znanstvenih raziskav, ki so zasnovane po sistemu IMRAD (Introduction, Methodology, Research (Experiment) And Discussion).