登入選單
返回Google圖書搜尋
Vključevanje stročnic v sonaravne modele njivske proizvodnje
註釋V statičnem trajnem preskusu v Jabljah pri Ljubljani smo v letu 1996 preučili vpliv različnih predposevkov (bob, grah, soja, fižol, ječmen) in odmerkov dušika na višino pridelka ozimne pšenice in koruze za zrnje. Na višino pridelka ozimne pšenice sta statistično značilno vplivala predposevek in količina dušika. Če sta bila predposevka bob ali soja, so bili z odmerki 60, 100 in 140 kg N/ha doseženi enaki pridelki pšenice, signifikantno nižji pa so bili pri kontroli 0 kg N/ha. Z večjimi odmerki dušika so se povečevali tudi vlaga zrnja, masa 1000 zrn, vsebnost surovih beljakovin in sedimentacija pšenice, hektolitrska teža pa je bila konstantna. Na višino pridelka zrnja koruze vrsta predposevka ni vplivala. Pridelek zrnja je bil enak pri odmerkih 165 in 195 kg N/ha in pomembno večji kot pri odmerku 95 kg N/ha. Domnevamo, da je vpliv predposevka na pridelek ozimne pšenice in koruze odvisen od dinamike mineralizacije dušika v tleh in od potreb rastlin v posameznih fazah rasti.