登入選單
返回Google圖書搜尋
Litološka in hidrološka kontrola raztekanja kraških vod na Blokah
註釋Cilj moje diplomske naloge je ugotoviti, ali je odsotnost podzemske kraške zveze med Loškim in Cerkniškim poljem severovzhodno od Idrijskega preloma, to je zahodno od Blok, posledica strukturnih lastnosti ali pa je pogojena kako drugače. Bloke so gričevnata planota na višini 700 - 75Om. Osrednji del je zaprta depresija nepravilne oblike z večinoma f1uvialnim dotokom. V spodnjih delih je neizrazito kraško polje, ki se odmaka podzemsko v Cerkniško polje, ki leži zahodneje, in v manjši meri v Loško polje, ki leži bolj južno. Najstarejši litološki člen v obravnavanem območju predstavlja zgodnjediagenetski norijsko- retijski dolomit (glavni dolomit), ki tvori podlago jurskim mikritnim apnencem s posameznimi vmesnimi vložki oolitnega apnenca. Na sami Bloški planoti, na območju med Velikimi Blokami in poljih južno od Fare, so raztre seni prodniki karnijskega boksita, ki so bili na to območje f1uvialno transportirani iz okolice Ravnika. Ugotovila sem pet dinarsko usmerjenih prelomov ter večje število prečnodinarskih. Lokalni prelomi so nastali ob dinarsko usmerjenih. Največkrat se cepijo, se priključujejo na sosednji prelom in so nekakšne vrste vezni med večjimi dinarsko in prečnodinarsko usmerjenimi prelomi. Nisem pa mogla ugotoviti nobenih narivnih struktur ali pa vsaj prečnodinarskih prelomov s širokimi zdrobljenimi conami, ki bi mogle preprečevati kraško pretakanje vzporedno z Idrijskim prelomom. Zaključujem, da današnje kraške hidrogeologije med Loškim poljem, Blokami in Cerkniškim poljem ne določa toliko struktura ali morda litologija, temveč zelo verjeten vnos proda, ki izvira iz Blok, v kraško podzemlje. Na ta način je nastala bariera, ki je preprečila pretakanje vzporedno z Idrijskim prelomom.