返回Google圖書搜尋

Tehnologije izdelave in uporaba paleolitskih, mezolitskih in neolitskih kamenih orodij

出版	S. Petru, 1997
URL	http://books.google.com.hk/books?id=8ofYNQAACAAJ&hl=&source=gbs_api

註釋Kamena orodja so del najzgodnejše človeške preteklosti, zato ni nenavadno, da postajajo preiskave teh orodij vedno pomembnejše. Posebno zanimivo je odkrivanje sledov uporabe na teh orodjih, saj nam prepoznavanje obdelovanih materialov veliko pove o gospodarstvu ljudi, ki so orodja izdelovali in uporabljali. Znanstven pristop in metodo optičnega preiskovanja sledov uporabe sta prva razvila S. A. Semenov (1964) in L. H. Keeley (1980), sledili so jima številni drugi raziskovalci. Sprva so bile te preiskave zelo popularne in so v 80-ih doživele pravi razcvet, kasneje pa je prvotnemu navdušenju sledila streznitev in celo dvom o njihovi dejanski uporabnosti. Pokazala se je potreba po novih načinih preiskav, mnogi so začeli za dosego boljših rezultatov uporabljati elektronski mikroskop, ki omogoča veliko večje povečave kot optični. V zadnjih letih je prišlo tudi do uvajanja fizikalno-kemijskih metod določanja slednih elementov na delovnem robu. Pomembne rezultate so s temi metodami dosegli M. Christensen in njeni sodelavci iz louvrskega laboratorija v Parizu (1991, 1992). Lep primer arheološke aplikacije sledov uporabe na kamenih orodjih je analiza kamenih srpov danske kulture TRB, ki jo je opravila H. J. Jensen (1994, 114-160). Glede na razširjenost zgladitev na kamenih srpih je razdelila dansko kulturo TRB na tri faze. V zgodnji fazi, ki obsega zgodnji neolitik ter začetek srednjega, so sledovi žetja na kamenih srpih slabo vidni. Zgladitve se pojavljajo le ob robu orodja in ne segajo v notranjost. Iz tega H. J. Jensen sklepa, da so srpe uporabljali v zelo omejenem obsegu. Poljedelstvo je torej imelo le majhno vlogo v gospodarstvu, ki je bilo podobno mezolitskemu. Naselja so bila sezonska, predeli, kjer so rastla žita pa prekriti s plevelom, zato je bil pridelek skromen. V srednjem neolitiku se pojavi nova poljedelska usmeritev. To se lepo odraža na kamenih srpih, ki postanejo v tem obdobju popolnoma prekriti z zgladitvami, kar pomeni, da so jih intenzivno uporabljali za žetje. Pojavijo se prva stalna naselja in oskrbovane njive, na katerih raste le malo plevela. Tretja faza, ki se prav tako pojavi v srednjem neolitiku, predstavlja nadaljevanje razvoja poljedelstva in uvajanje nove tehnologije žetja, ki je povečala pridelek. Poleg že znanih, popolnoma zglajenih kamenih srpov, se pojavijo novi z drugačno razporeditvijo zgladitev. Zgladitve so pri teh orodjih razporejene v obliki polmeseca vzdolž roba orodja, tako da jih je največ v sredini orodja. Sekajo jih številne, široke brazde. Takšen vzorec obrabe nastane, če žitna stebla režemo tik pod klasom, s česanju podobnimi gibi. Takšno tehniko so uvedli, da so zmanjšali izgubo žitnih zrn pri transportu. Pri gojenju ječmena so imeli od žitnih stebel še dodatno korist, saj so jih lahko uporabljali za krmo ali pa za prekrivanje streh. To kaže na vedno večjo pomembnost poljedelstva, kar je povezano s stalno naseljenostjo. V magistrskem delu sem analizirala sledove uporabe na kamenih orodjih iz dveh najdišč: Zakajenega spodmola in Male Triglavce. Orodja iz Zakajenega spodmola sodijo v mlajši paleolitik, orodja iz Male Triglavce pa so iz mezolitskih plasti najdišča. Orodja sem analizirala na klasičen način s pomočjo optičnega mikroskopa. Kot nadgradnjo tega pristopa pa smo na Institutu Jožef Stefan opravili preiskavo slednih elementov na izbranih vzorcih. Za primerjavo smo pri teh analizah vključili še po eno orodje iz sonde pri Babni gorici in iz neolitskega najdišča Moverna vas.