返回Google圖書搜尋

Študij trdnih katalizatorjev za enantioselektivno aldolno reakcijo

其他書名	The study of solid-state catalysts for enentioselective aldol reaction : diplomska naloga : graduation thesis
出版	Kastrin M., 2003
URL	http://books.google.com.hk/books?id=9MJkNAAACAAJ&hl=&source=gbs_api

註釋Namen projekta, katerega del predstavlja prièujoèa diplomska naloga, je enantioselektivna aldolna reakcija. Uporabnost enantioselektivne aldolne reakcije na podroèju sintezne kemije je velika, prav tako na ozjem polju sinteze uèinkovin. Le-tu lahko njeno uporabnost predstavimo s treh gledisèČ Kot potencialno uporabnost pri sintezi uèinkovin, ki imajo v konèni strukturi aldolni fragment, a je ustaljeni naèin njihovega pridobivanja drugaèen (npr. makrolidni antibiotiki).Kot dejansko uporabnostč pri izbranih uèinkovinah, lahko eno izmed stopenj njihovega sinteznega ali biosinteznega pridobivanja predstavlja enantioselektivna aldolna reakcija.Z vidika moznosti nadaljne derivatizacije samega kiralnega aldolnega fragmenta (npr. diastereoselektivna sinteza diolnega in aminoalkoholnega fragmenta).Kopica literaturnih podatkov navaja raziskovanja enantioselektivne aldolne reakcije z uporabo raznolikih pristopov. Toda nobeden izmed njih ni do sedaj zadostil kriterijem splosne uporabnosti, zadovoljivega izkoristka in ustrezne optiène èistote.Pristop, ki je podal smernice nasemu projektu, je dinamièna kinetièna resolucija. Njegovo izhodisèe pa predstavljajo rezultati raziskave kinetiène resolucije (aromatskih) aldolov z reakcijo transesterifikacije katalizirane z lipazo (CCL)(19). Zaradi pomankljivosti izvedbe kinetiène resolucije kot samostojnegakoraka, ki bi sledil aldolni reakciji (predvsemČ izkoristek ne more preseèi 50%), je bolje povezati obe reakciji v enotnem procesu dinamiène kinetiène resolucije. Aldolna reakcija je namreè reverzibilnač favorizirani enantiomer za reakcijo z lipazo se pretvarja v ester, preostali enantiomer pa zaradi dinamiène narave procesa sproti racemizira, tako da je mogoèe doseèi izkoristke, ki se priblizajo 100%.Po drugi strani pa taksno spajanje zaradi kompatibilnosti obeh reakcij zahteva modifikacije same aldolne reakcije v smislu dveh zahtevČ Stranska reakcija dehidracije aldola mora biti prepreèena ali vsaj tako upoèasnjena, da bi v procesu dinamiène kinetiène resolucije ne prisla do izraza. Ta zahteva ni postavljena zgolj zaradi izkoristka, marveè inpredvsem zaradi ireverzibilne narave reakcije dehidracije.Voda v sistemu na sme biti prisotna, saj bi sicer ravnotezje za reakcijo transesterifikacije lezalo v smeri hidrolize acilirajoèega reagenta. To pomeni, da mora ustaljeno pot izvedbe aldolne reakcije s homogeno bazièno katalizo zamenjati kataliza s trdnim katalizatorjem. V literaturi najdemo primere za uspesno uporabo trdnih katalizatorjev za aldolno reakcijoč nekateri izmed njih katalizirajo reakcijo tudi brez dehidracije. Da bi bila optimizacija aldolne reakcije za povezavo z reakcijo transesterifikacije se veèja, lahko upostevamo se en faktor. V splosnem namreè velja, da na aktivnost encimov vpliva sprememba v pH medija. Pri reakciji transesterifikacije se ni mogoèe izogniti delni hidrolizi acilirajoèega reagenta zaradi neznatnih in neizogibno prisotnih minimalnih kolièin vode v sistemu, to pa povzroèa padec pH medija. V literaturi najdemo podatke za trdne pufre,(20-22) ki uspesno vzdrzujejo pH v organskem mediju zaencimske reakcije, oziroma protonacijsko stanje encima, tudi v primeru, ko tekom reakcije nastajajo baze ali kisline. Po drugi strani najdemo podatke za aldolno reakcijo katalizirano s pufri (tu sicer kot homogeno katalizo), ki poteka brez reakcije eliminacije. Uspesna povezava obeh principov bi prinesla trden katalizator, ki bi lahko zadostil vsem zahtevam.