註釋 V diplomski nalogi želimo odgovoriti na vprašanje, ali je obremenjenost sekača s tresenjem manjša pri delu z akumulatorsko kot z bencinsko motorno žago. Raziskava je potekala na območju Vrhnika-Logatec, v GGO Ljubljana, GGE Vrhnika. V raziskavo je bilo zajetih 10 suhih, po žledu in podlubnikih poškodovanih smrekovih dreves. Polovico izbranih dreves je bilo posekanih z akumulatorsko motorno žago (MAKITA DUC302Z) in polovica z bencinsko motorno žago (MAKITA EA320035B). Rezultati so pokazali, da je obremenitev sekača s tresenjem rok in dlani pri delu z bencinsko motorno žago večja, pri vseh delovnih operacijah, razen pri krojenju in prežagovanju, kjer je obremenitev manjša za 1,2 m/s2. Obremenitve so tako pri pripravljalnih delih in zaseku večje za 1,3 m/s2, pri podžagovanju za 1,5 m/s2, pri obdelavi korenovca za 0,2 m/s2 in pri kleščenju za 0,4 m/s2. Kljub temu, da je ocenjena osemurna vrednost izpostavljenosti pri delu z bencinsko motorno žago (3,69 m/s2) nižja od izpostavljenosti pri delu z akumulatorsko motorno žago (3,37 m/s2), obe vrednosti presegata opozorilno vrednost dnevne izpostavljenosti. Za zmanjšanje obremenitev s tresenjem so tudi pri delu z akumulatorsko motorno žago potrebni tehnični in organizacijski ukrepi. 