返回Google圖書搜尋

Kemostratigrafija perblanske formacije

其他書名	Prešernova nagrada študentom
出版	M. Oven, 2009
URL	http://books.google.com.hk/books?id=DEM4QwAACAAJ&hl=&source=gbs_api

註釋Perblanska formacija v profilu Perbla leži v severozahodnem delu Slovenije prizaselku Perbla in pripada sedimentacijskemu zaporedju spodnje-jurskih oziroma toarcijskih kamnin Slovenskega bazena. Paleogeografsko je pripadalo to območje Jadransko-Apulijski mikroplošči, ki je bila v juri na severu omejena z Alpsko Tetido. V profilu Perbla so kamnine krikovske formacije, perblanske formacije in tolminske formacije. Krikovsko formacijo gradijo kalkaretniti in mikritni apnenci z roženci. V bazi perblanske formacije je značilen horizont mikritnih apnencev ter silificiranih apnencev z manganovimi impregnacijami. Višje v profilu prevladujejo laporovci z vmesnimi plastmi mikritnih apnencev. V vrhnjem delu profila so ploščasti okremenjeni apnenci z roženci tolminske formacije. Zaradi pomanjkanja fosilnih ostankov sem skušala perblansko formacijo v profilu Perbla natančenje opredeliti s pomočjo kemostratigrafske korelacije. Za spodnjejurske sedimentne sekvence je značilen globalno prepoznaven oceanski anoksični dogodek (OAE). Takšen dogodek lahko dokažemo z geokemičnimi metodami in je razpoznaven s spremembamiv vsebnostih delta13C, delta180, Ctot, Scot, Mn, Fe, Mo, U, CaCO3,SiO2, Mg/Ca, V(V+Ni). Geokemijske podatke vzorcev v profilu Perbla sem zato primerjala z enako starimi profili v Sloveniji (Mangart), v Italiji (Valdobria-Bellluno bazen, Brughetto-Lombardijski bazen), v Švici (Breggia Gorge-Lombardijski bazen), v Avstriji (Sheibelberg), na Madžarskem (Urkut manganove formacija, Gerecse), v Grčiji in Sicilije ter v Nemčiji (Posidonia Shale), Franciji (Quercy), Španiji (Basque-Cantabrijski bazen), na Portugalskem (Lusitanijski bazen) in Angliji. Vsa zgoraj omenjena območja so tudi stratigrafsko natančno določena na podlagi vodilnih fosilov. Kemostratigrafski trendi vzorcev v profilu Perbla so najbolj podobni trendom v Belluno in Lombardijskem bazenu. Zalo lahko sklepam, da se je spodnji del perblanske formacije odlagal v času spodnjetoarciskega globalnega anoksičnega dogodka na meji tenuicostatum in serpentinum (falciferum) amonitne cone.