返回Google圖書搜尋

Anatomske, histokemične in mikrookoljske spremembe v mehansko poškodovanem lesu bukve (Fagus sylvatica) in doba (Quercus robur)

其他書名	doktorska disertacija
出版	M. Merela, 2008
URL	http://books.google.com.hk/books?id=EH1CygAACAAJ&hl=&source=gbs_api

註釋Pri navadni bukvi (Fagus sylvatica L.) in hrastu dobu (Quercus robur L.) smo raziskali anatomske, histokemične in mikrookoljske spremembe po mehanskem poškodovanju. Spremembe vlažnosti po poškodbi smo spremljali s 3D MR slikanjem na živih drevesih in vivo in na segmentih poškodovanih vejic, na katerih smo opravili tudi klasično svetlobno mikroskopijo ter mikro PIXE in FTIR analize. 3D MR slikanje je razkrilo zgradbo in proces sušenja in ponovnega navlaževanja poškodovanih tkiv. Pri obeh vrstah se je v treh dneh po poškodbi pojavila površinska izsušitev tkiv, ki se je nato v stožčasti obliki razširila globlje v vejico. Pri bukvi se je med tretjim in osmim dnem po poškodbi povečala vlažnost na mestu predhodne izsušitve. Sledila je ponovne navlažitev tega tkiva, pri čemer se je izoblikovala vlažna reakcijska cona med izsušenim in nepoškodovanim intaktnim tkivom. Povečano vlažnost so prav tako izkazovala novo nastala poranitvena tkiva, nastala na robu poškodbe. V reakcijskih conah bukve so bili lumni traheje zapolnjeni s skleroznimi in suberiziranimi tilami ter depoziti, ki so bili prisotni tudi v lumnih celic in v večini pikenjskih odprtin. Suberizirane celice so sestavljale neprekinjeno plast, ki je pri bukvi segala od periderma preko skorje vzdolž barierne cone in se kot sestavni del reakcijske cone nadaljevala v les nastal pred ranitvijo. V reakcijskih conah doba so bili prav tako prisotni depoziti in tile, za razliko od bukve pa izostane jasno definirana vlažna reakcijska cona in suberizacija til, umanjkajo pa tudi novonastala poranitvena tkiva. Odziv na mehansko poškodbo pri dobu predstavljajo predvsem okluzije v trahejah, parenhimu in vlaknih. Prvi element nastanka reakcijske cone pri bukvi predstavlja ponovno navlaževanje predhodno izsušenih tkiv. Veliko vlažnost in vlažnostni gradient vzdržuje povečana koncentracija kalija. Drugi pomemben element nastanka reakcijske cone predstavljajo anatomske in histokemične spremembe v tkivih reakcijske cone. Suberin, prisoten na tilah in v barierni coni, s svojimi lastnostmi dodatno prispeva k zaščitni funkciji strukturno modificranih tkiv reakcijske cone. Reakcijska cona pri bukvi tako predstavlja vlažnostno bariero, ki preprečuje izsuševanje nepoškodovanega intaktnega dela, s svojimi antifungicidnimi in antimikrobnimi lastnostmi pa dodatno ščiti tkiva pred okužbami.