登入選單
返回Google圖書搜尋
Prostorsko modeliranje oblakov v računalniški grafiki
註釋V doktorski disertaciji se ukvarjamo s prostorskim modeliranjem oblakov. Še posebej nas zanimajo implicitni gradniki, opisani z implicitnimi funkcijami. Pri prostorskem modeliranju oblakov lahko uporabimo različne povezovalne funkcije. Odkrili smo, da so neznatne razlike med njimi. Enostavna linearna povezovalna funkcija zadosti vsem lastnostim, ki jih želimo pri slikah oblakov. Trenutne tehnike združevanja implicitnih gradnikov so večinoma izdelane za modeliranje ploskev, kjer so pomembne le meje objekta, določenega z implicitnimi gradniki. Nasprotno je pri prostorskem modeliranju pomembna tudi notranjost, zatorej potrebujemo drugačne, bolj primerne tehnike za združevanje implicitnih gradnikov. Najprej razpravljamo o nepravilnostih, ki se pojavijo s trenutnimi tehnikami, potem pa predlagamo novo tehniko združevanja implicitnih gradnikov, posebej primerno za prostorsko modeliranje (t. j. modeliranje oblakov). Z njo odpravimo omenjene napake in dobimo boljše rezultate. Pri Ebertovem modelu so vsi parametri modela oblaka določeni globalno za vse točke v prostoru. V doktorskem delu uvajamo nov pristop z lokalnim določanjem parametrov modela oblaka. Z njim lahko učinkoviteje predstavimo raznolik videz v različnih delih oblaka. Vrednost parametra v poljubni točki v prostoru oblaka je določena z interpolacijo med vrednostmi v določenih točkah, ki so lahko podane kot mreža točk, središč implicitnih gradnikov ali območno odvisnih točk. Ustvarjene slike kažejo, da nov pristop lahko vodi k bolj raznolikim oblakom, pogosto videnim v naravi.