返回Google圖書搜尋

Ukrivljanje fasadnih plošč iz slovenskega naravnega kamna

其他書名	diplomsko delo
出版	A. Mauko, 2004
URL	http://books.google.com.hk/books?id=Etr_OAAACAAJ&hl=&source=gbs_api

註釋V okviru diplomske naloge je bilo ugotovljeno na podlagi pregleda osmih objektov s fasadami iz naravnega kamna, da se kamnite fasadne plošče ukrivljajo tudi v Sloveniji. S primerjavo različno starih kamnitih fasad iz makedonskega sivca, smo ugotovili, da so fasadne plošče iz te kamnine vidno ukrivljene šele po trinajstih letih od vgradnje. Ukrivljanje smo ugotovili tudi na fasadnih ploščah iz pohorskega granodiorita. Ugotovili smo, da na ukrivljanje vplivata tudi velikost plošč in način pritrjevanja. Nadalje smo naprostem izpostavili 23 vzorcev kamnin iz različnih evropskih kamnolomov, ki se uporabljajo za oblaganje stavb. Pri dveh ploščah marmorja iz kamnoloma mo izmerili po petih mesecih izpostavljanja povprečno ukrivljanje 1,06 mm/m. Pri drugih vrstah naravnega kamna, ki se pogosto uporabljajo v Sloveniji, smo ugotovili manjše ukrivljanje. Nekoliko bolj se je ukrivljal makedonski sivec (0.25 mm/m) kot hotaveljski apnenec (0.08 mm/m). Na splošno smo pri vseh meritvah ukrivljanja hotaveljskega apnenca ugotovili, da so rezultati bolj heterogeni, kar pripisujemo nehomogenosti kamnine (različna količina glinaste komponente, različna razpokanost). Tudi pri meritvah prehodnega časa ultrazvoka je najbolj izstopal že prej omenjeni marmor (do 50 % povečanje prehodnega časa ultrazvoka v petih mesecih). Pri kamninah makedonski sivec in hotaveljski apnenec se je čas povečal povprečno za 3,6 %, zaradi česar smo ju uvrstili v tretji, najnizji razred med kamnine, ki imajo najmanjšo sposobnost deformacije. Pri izpostavljanju vzorcev kamnitih fasadnih plošč na prostem smo spremljali zunanje vremenske razmere in temperaturo na površini preiskovanih kamnitih plošč. Ugotovili smo, da se plošče segrejejo bolj kot okolje in da je to bolj izrazito v spomladanskih mesecih. Ugotovili smo, da se različne plošče različno ogrevajo in ohlajajo. Izbrani vzorci apnencev so se segrevali bolj kot izbrani vzorci marmorjev. Dodatno smo na izbranih vzorcih opravili laboratorijske meritve ukrivljanja in toplotnega raztezka vzorcev, potopljenih v vodo. Meritve ukrivljanja smo izvedli na hotaveljskem apnencu in makedonskem sivcu, kjer smo presenetljivo ugotovili, da se nekoliko bolj ukrivlja hotaveljski apnenec. Prav tako so toplotni raztezki potopljenih vzorcev hotaveljskega apnenca nekoliko večji od raztezka makedonskega sivca. Makedonski sivec po 40 ponovitvah ogrevanja in ohlajanja skorajda ne kaže ukrivljanja, kar potrjujejo tudi terenska opazanja. Očitno je razvoj ukrivljanja makedonskega marmorja dolgotrajen proces, ki se izraza šele čez nekaj, časa. Izmerili smo tudi toplotni raztezek vzorcev marmorja iz kamnoloma potopljenih v vodo. Raztezek je dalec presegal toplotne raztezke enako tretiranih vzorcev ostalih kamnin.