登入選單
返回Google圖書搜尋
其他書名
povzetek : ref. št. 1848
出版Elektroinštitut Milan Vidmar, 2007
URLhttp://books.google.com.hk/books?id=EvF0OQAACAAJ&hl=&source=gbs_api
註釋Študija obravnava dolgorocni razvoj proizvodnega elektroenergetskega sistema Slovenije do leta 2030. Izracun prognoze porabe elektricne energije smo izvedli s specializiranim sektorskim modelom MEDEE. Izracun elektroenergetskih bilanc in razvoja proizvodnega sistema smo izvedli s specializiranim modelom WASP. Prihodnji razvoj proizvodnega elektroenergetskega sistema smo prikazali v skupno sedmih locenih strategijah, ki ovrednotijotri poglavitne smeri prihodnjega razvoja: plinsko, premogovno in jedrsko. Izbrane strategijesmo ovrednotili po energetski, ekonomski in ekološki plati. Plinskastrategija je primerna s stališca velikosti in fleksibilnosti novih enot ter diverzifikacijeenergentovin ekologije, vendar pa zahteva zelo hitre ukrepe za zagotovitev dodatnih dobav primarnega energenta in izpostavlja Slovenijo kratkorocnim cenovnim nihanjem ter možnostimprekinitev dobav, hkrati pa se precej poveca uvozna odvisnost Slovenije. Premogovna strategija je skoraj neobcutljiva na cenovna nihanja in možnosti prekinitev dobav,vendar pa je glede na pricakovano poostritev regulative pri izpustih toplogrenih plinov zelo vprašljiva s stališca ekologije in možnosti hitrega razvoja novih tehnologij shranjevanja ogljikovegadioksida. Premogovna strategija povecuje uvozno odvisnost Slovenije. Jedrska strategija ima dalec najmanjše škodljive emisije od vseh razvojnih opcij, vendar pa zahteva zadostno družbeno sprejemljivost, predvidljive in stabilne ekonomske in politicne razmere ter kratkorocni izvoz dela razpoložljivih kapacitet nove enote. Velika prednost jedrske energije je v pricakovani stabilnosti cene in dobave jedrskega goriva,ki se v elektroenergetskih bilancah upošteva kot domaci vir in ne zahteva zagotavljanja transportnih poti, kot je to v primeru plina in premoga.