返回Google圖書搜尋

Inhibicija nizko in visoko avidnih protiteles proti [beta]-glikoproteinu I z antigenom v tekoči fazi

其他書名	Inhibition of high and low avidity anti-[beta]-glycoprotein I antibodies with the antigen in fluid phase : diplomska naloga
出版	Vahtarič, B., 2006
URL	http://books.google.com.hk/books?id=ObD3NAAACAAJ&hl=&source=gbs_api

註釋Antifosfolipidni sindrom se kaze v obliki arterijskih inžali venskih tromboz, ponavljajoèih se spontanih splavov ali mrtvorojenih otrok. Za antifosfolipidnisindrom je znaèilna prisotnost antifosfolipidnih protiteles, ki pa ni zadosten pogoj za postavitev diagnoze te avtoimunske bolezni. Patogeneza antifosfolipidnega sindroma se ni popolnoma razjasnjena. Antifosfolipidna protitelesa so veèinoma imunoglobulini razreda G, pojavljajo pa se tudi kot IgM ter IgA. So heterogena skupina poliklonskih protiteles. Znano je, da se antifosfolipidna protitelesa vezejo na nekatere plazemske proteine, ki izkazujejo visoko afiniteto vezave na anionske fosfolipide. Beta-2-glikoprotein I (ß2GPI) je glavni antigen za vezavo specifiènih protiteles anti-ß2GPI. Sprva je veljalo preprièanje da so vsa anti-ß2GPI nizkoavidna, danes pa je dokazan obstoj visoko avidnih in heterogeno avidnih anti-ß2GPI. Naèin vezave specifiènih protiteles na ß2GPI ter narava epitopa sta predmet stevilnih studij. Nekatere hipoteze predvidevajo obstoj kriptiènega epitopa, ki se izpostavi sele po konformacijski spremembi ß2GPI, druge hipoteze pa zagovarjajo obstoj nekriptiènega epitopa na povrsini antigena.V okviru diplomske naloge smo nameravali preveriti zmoznost vezave izoliranih nizko in visoko avidnih protiteles anti-ß2GPI na antigen v raztopini pri razliènih koncentracijah protiteles in antigena. Iz bioloskega vzorca bolnika z antifosfolipidnim sindromom smo izolirali imunoglobuline razreda G na koloni z vezanim proteinom G. Nizko in visoko avidna specifièna anti-ß2GPI protitelesa smo izolirali na afinitetni koloni z vezanim ß2GPI. Inhibicijo anti-ß2GPI z antigenom v tekoèi fazi smo izvedli z modificirano encimskoimunsko metodo ELISA. Na podlagi odzivov absorbanc smo izraèunali koncentracije protiteles in stopnjo inhibicije protiteles pri narasèajoèih koncentracijah antigena.Ugotovili smo, da so izolirana protitelesa ohranila svoje vezavne sposobnosti za antigen, ter da se nizko in visoko avidna protitelesa vezejo na antigen v raztopini. Stopnja vezave visoko avidnih protiteles je veèja kakor stopnja vezave nizko avidnih in je v obeh primerih odvisna od koncentracije prisotnega antigena. Rezultati nakazujejo veliko verjetnost obstoja nekriptiènega epitopa na povrsini ß2GPI, na katerega se lahko vezejo protitelesa anti-ß2GPI tudi brez predhodne konformacijske spremembe ß2GPI.