返回Google圖書搜尋

Odnos med plastično deformacijo in krhkim lomom v karbonsko permskih mehkih kameninah po preseženi vrhunski trdnosti

其他書名	doktorska disertacija
出版	D. Ocepek, 2005
URL	http://books.google.com.hk/books?id=crmjOAAACAAJ&hl=&source=gbs_api

註釋V disertacijo so vključeni rezultati raziskav, analiz in meritev ter povratnih analiz lastnosti mehkih mešanih kamenin, narejenih za oporne in podporne konstrukcije z ožjega področja avtocestnih odsekov Trojane-Blagovicain Blagovica-Kompolje. Povratne numerične analize so obdelane v treh merilih: v mikroskopskem merilu zbruskov, v velikosti vzorcevin v merilu plazovitih pobočij. S povratnimi analizami deformacij po preseženi vrhunski trdnosti v mikroskopskem merilu zbruskov, narejenih iz vzorcev triosnih strižnih preiskav, sem določil porušitveni mehanizem. V sorazmerno trših skrilavih meljevcih nastane krhek lom, ki mu sledijo plastične deformacije v glinastih skrilavcih. Med simulacijo obremenjevanja se v trših delih mešane kamenine v m'ikrorazpokah pojavijo višji porni tlaki, kot v mehkih delih. Pri krhkem lomu prevladujejo strižne deformacije, ki so zaradi hitrega razširjanja razpok nekajkrat večje od plastičnih deformacij. Tako nastane ob vrhu glavne razpoke-drsine hiperelastično območje množice mikrorazpok, ki se širijo hitreje, kot sama drsina. Na stiku z mehkejšimi deli kamenine energija napetosti, vključno s pornimi tlaki narašča, in hkrati z oddaljenostjo od meje upada ter se duši. Podoben mehanizem poškodb sem ugotovil tudi pri simulaciji geneze mehke skrilave kamenine z mikrogubami in mikrorazpokami s pomočjo določitve sedanjih in preteklih napetosti v tleh. Primerjavo rezultatov numeričnih analiz v različnih merilih sem napravil na podlagi skrbno pridobljenih vhodnih podatkov raziskav med izvedbo objektov in meritev deformacij v različnih časovnih obdobjih. Določil sem časovni vpliv spremembe napetostno deformacijskega stanja na fizikalne lastnosti mehke mešane karbonsko permske hribinske mase. Pri tem igrajo glavno vlogo predhodno oslabljene cone. Kot posledica procesov vsrkavanja in izcejanja vode iz por ter mikrorazpok (sukcija in disipacija) nastane viskozno lezenje. Dokler so deformacije majhne in v mehkejših delih hribinske mase zadušene, prispevajo tudi k procesom samozatesnitve. Ob večjih razbremenitvah po izkopu nastajajo po daljšem času večje volumske in distorzijske deformacije. Postopna strukturna degradacija nazadnje povzroči plazenje spremenjene razpadle mešane hribinske mase, ki ima vse značilnosti mehke zasičene residualne zemljine, z določeno vsebnostjo drobcev in kosov osnovnih mehkih kamenin. Po spremembi napetostnega stanja je nastale mikroskopske deformacije možno modelirati z veliko natančnostjo z uporabo nelinearnega hiperboličnega modela. Stanja razbremenitve po izkopu in kasnejšo relaksacijo hribinske mase, ki se odraža z utrjevanjem ali popuščanjem, je zelo natančno možno modelirati z uporabo modela s kinematičnim utrjevanjem (Plaxis HS -Hardening Soil model). Časovne vplive večjih deformacij, ki lahko v pogojih kritičnega stanja na pobočjih sprožijo plazenje spremenjene hribinske mase v mehko razmočeno zemljino, ustrezno modeliramo z uporabo modela za lezenje mehke zemljine (Plaxis Soft Soil Creep model). S tehničnim opazovanjem objektov, globokih vkopov in plazovitih pobočij sem na podlagi parametričnih povratnih numeričnih analiz med izvedbo in po njej, potrdil ustreznost izbire konstitutivnih modelov, glede na spremembe fizikalnih lastnosti in trdnostno deformacijskih karakteristik karbonsko permskih mešanih mehkih kamenin v daljšem časovnem obdobju.