登入選單
返回Google圖書搜尋
出版OMEGAconsult, 2006
URLhttp://books.google.com.hk/books?id=fvQNOgAACAAJ&hl=&source=gbs_api
註釋Naloga se osredotoča predvsem na dva najpomembnejša pomena uporabe intervencijskih priključkov, na reševanje življenj (primarna intervencija) in na reševanje prometnih zastojev (sekundarna intervencija). Slovenske razmere z vidika dostopnosti na avtoceste in hitre ceste so v primerjavi s tujimi avtocestami precej ugodne. Nadpovprečna razpršena poselitev v primerjavi z drugimi državami in posledična razvejana javna cestna mreža, ki se marsikje navezuje na avtoceste in hitre ceste, so prispevali k razmeroma veliki zgoščenosti AC priključkov tudi na bolj odprtih trasah izven največjih urbanih središč. Če zraven prištejemo še vse evidentirane dostope s počivališč, bencinskih servisov in dostope z že obstoječih, a nevzdrževanih gradbenih / intervencijskih dostopov, to skupaj prispeva k manjšim potrebam ponovih intervencijskih priključkih. Vrednotenje prometne učinkovitosti predlaganih intervencijskih priključkov je pokazalo, da je ta zelo odvisna od odzivnih časov pristojnih služb. Počasnejši kot je reakcijski čas pristojnih služb, večja je koristnost intervencijskih priključkov. Naloga ugotavlja, da intervencijski priključki v specifičnih slovenskih razmerah ne izboljšujejo dostopnosti intervencijskim vozilom, hkrati pa njihova namembnost zgolj z vidika reševanja prometnih zastojev ni upravičena. Na obstoječih cestah v upravljanju DARS že obstajajo številni intervencijski dostopi do AC in HC, od katerih pa jih je veliko nefunkcionalnih, saj zaradi odbojnih ograj ali drugih ovir v kombinaciji z nevzdrževanimi dovozi intervencijskim in drugim vozilom v obstoječem stanju ni omogočen dovoz.