登入選單
返回Google圖書搜尋
Vpliv oglejskega patriarha Bertolda V. Andeškega na umetnost visokega srednjega veka na prostoru današnje Slovenije
註釋Magistrska naloga se posveča bamberškemu stolnemu proštu, nadškofu v ogrski Kalocsi in oglejskemu patriarhu (1218-1251) Bertoldu V. Andeškemu, ki je bil eden najvplivnejših v zgodovini oglejskega patriarhata. Na slovenskih tleh se je kot cerkveni poglavar in zemljiški gospod najbolj zanimal za rodbinska posestva na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Na podlagi predstavitve sorodstvenih povezav v rodbini Andeških in analize ohranjenih arhivskih listin je prikazana njihova pomoč pri datiranju, določevanju vplivov in vlogi Bertolda V. Andeškega pri obravnavanih umetnostnih spomenikih. Osrednja tema so z njim tesno povezani samostani (benediktinski v Gornjem Gradu, dominikanski na Ptuju, v Studenicah in Velesovem, cistercijanski v Stični, kartuzijanski v Žičah in Jurkloštru ter samostan klaris v Mekinjah) in cerkve (sv. Pankracija v Gradu nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu, sv. Elizabete Ogrske v Slovenj Gradcu in Ljubnem ob Savinji, Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni pri Kamniku, sv. Jakoba v Kostanjevici na Krki ter nekdanja cerkev nemškega viteškega reda v Ljubljani). Po kanonizaciji svoje nečakinje, sv. Elizabete Ogrske, leta 1235, si je močno prizadeval za pospešitev njenega kulta tudi na slovenskih tleh. O tem pričata cerkev sv. Elizabete v Ljubnem ob Savinji in župnijska cerkev v Slovenj Gradcu, obe posvečeni tej svetnici.