登入選單
返回Google圖書搜尋
Mehanizmi transporta gravitacijskih blokov v širši okolici Lokavca v Vipavski dolini
其他書名
Prešernova nagrada študentom
出版M. Kocjančič, 2014
URLhttp://books.google.com.hk/books?id=px2ErgEACAAJ&hl=&source=gbs_api
註釋Proučevano območje leži na severnem robu Vipavske doline nad Lokavcem. Celotno območje gradi narivni stik mezozojskih karbonatnih kamnin Trnovskega gozda in eocenskih flišnih kamnin Vipavske doline. Območje strukturno pripada Zunanjim Dinaridom, kjer je na oblikovanost površja najbolj vplivala tektonika. Zaradi narivne zgradbe in tektonske pretrtosti, ki pospešuje mehansko razpadanje trdnih karbonatov, se na pobočjih med Trnovskim gozdom in Vipavsko dolino odlagajo velike količine pobočnih gruščev. Na pobočjih nad Lokavcem so poleg pobočnega grušča prisotni tudi enotni karbonatni bloki večjih dimenzij. Na podlagi predhodnih raziskav, z osnovnim geološkim kartiranjem in z analizo digitalnega modela višin, ki je bil pridobljen z lidarsko tehnologijo, je bilo identificiranih 10 blokov. Identificirani so bili blok Male Gore, Gola Gorica, Visoko, Križec, B, Gradišče, Č, D, E in blok F. Izmerjeni in analizirani so bili položaj, litologija in vpadi karbonatnih plasti blokov in referenčnega območja Čavna. Podatki, ki so bili pridobljeni s terenskimi raziskavami in iz digitalnega modela višin so bili obdelani v GIS okolju in s programoma za stereografsko projekcijo Stereonet 9 in Stereo32. Namen diplomskega dela je bil določiti mehanizme transporta gravitacijskih blokov. Rezultati meritev so pokazali da so premiki blokov po pobočju znašali od 80 m, bloka F, do 1950 m, bloka Gradišče. Vpadi karbonatnih plasti blokov so pri premiku, glede na karbonatne plasti referenčnega območja, spremenili smer in naklon. Prevladujoča mehanizma transporta blokov po pobočju sta bila sprememba azimuta z zasukom okoli vertikalne osi v smeri ali v nasprotni smeri urinega kazalca in sprememba naklona plasti z rotacijo bloka okoli horizontalne osi. Največji vrednosti spremembe smeri sta bili zasuk bloka Visoko za 130° v smeri urinega kazalca in zasuk bloka B za 45° v nasprotni smeri urinega kazalca. Največja sprememba naklona plasti z rotacijo okoli horizontalne osi za 25° proti pobočju pa je bila izmerjena na bloku Gradišče in bloku E.