返回Google圖書搜尋

Analiza položaja izključenih družbenih skupin v Sloveniji in predlogi za zmanjšanje njihove izključenosti v sistemu socialnega varstva

其他書名	raziskovalna naloga
出版	Inštitut za socialno varstvo, 1998
URL	http://books.google.com.hk/books?id=qxq4OQAACAAJ&hl=&source=gbs_api

註釋Vse omenjene težave, s katerimi se soočajo uporabniki, so posledica dejstva, da ne sodelujejo pri načrtovanju socialnih storitev, ki jih potrebujejo in nimajo vpliva nad izbiro izvajalcev in ne nad kakovostjo storitve. Uvesti je potrebno individualiziran pristop pri načrtovanju socialnih storitev z metodo izdelave individualnega načrta, razširiti storitve pomoči na domu in jih podpreti, da se vrastejo v lokalnih skupnostih, omogočiti je potrebno možnost izbire različnih oblik dostopa do socialnih storitev: neposredno financiranje osebne asistence in pomoči, storitve, ki jih izvajajo nevladne organizacije, zasebne agencije ali centri za socialno delo v lokalni skupnosti, zavodska oskrba. Opolnomočenje v socialnem varstvu pomeni proces prevzemanja vpliva nad odločitvami v življenju, nad socialnimi storitvami in nad procesi, ki določajo položaj prizadetega v družbi. Institut skrbništva pomeni zagotovitev pomoči in podpore zato, da posameznik uresničuje svoje življenjske cilje v skladu z ustavnimi človekovimi pravicami in svoboščinami. Skrbnik je imenovan osebi, ki so mu delno ali v celoti odvzete opravilne sposobnosti. Namen naloge je povzeti ugotovitve in predloge za zmanjšanje marginaliziranosti ljudi s telesnimi in intelektualnimi poškodovanostmi in njihovo polno participiranje v družbi ter za izboljšanje kakovosti socialnih storitev, ki jih prejemajo, je potrebno: pripraviti Krovni zakon o polnovrednem življenju in participiranju invalidov v družbi; postaviti človekove pravice kot izhodišče načrtovanja socialnih storitev za posameznega uporabnika; uvesti individualiziran pristop pri načertovanju socialnih storitev z individualnim načrtom; pravico do socialne storitve prenesti na uporabnika; vzpostaviti mehanizme pritoževanja; uvesti neodvisno zagovorniško službo; spodbuditi pluralizacijo izvajalcev socialnih storitev in zagotoviti uporabniku pravico do izbire načina dostopa do socialne storitve in izbire izvajalca, nasloniti institut skrbništva na urad Varuha človekovih pravic. Potrebno je zastaviti programe, ki bodo omogočili invalidom življenje v lokalni skupnosti in jih podprli pri uresničevanju človekovih in ustavnih pravic tako, da bodo postali sonačrtovalci socialnih služb in sodelovali pri izdelavi individualnega načrta za pomoč, ki jo potrebujejo.