Knjiga vsebuje petnajst izbranih poglavij najveèjega slovenskega strokovnjaka za zgodovino operne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti na Slovenskem, Jožeta Sivca. Razprave nas kronološko vodijo po naši glasbeni preteklosti in v razumljivem in prijetnem jeziku razložijo, kaj so na primer naši predniki poslušali, nad èim so se navduševali, kaj kritizirali … Nekaj poglavij je namenjenih recepciji opernih del nekaterih najbolj znanih skladateljev, kot so bili Mozart, Rossini, Bellini, Donizetti, Verdi in Wagner. Novejši slovenski operni ustvarjalnosti pa sta namenjeni zakljuèni poglavji monografije. Glavnemu besedilu je dodano bogato slikovno gradivo, ki ga vizualno in vsebinsko dopolnjuje.

Opera je kot družbeni fenomen in veèplastna glasbeno-gledališka zvrst v novejši slovenski strokovni in znanstveni literaturi dovolj pogosto obravnavana in raznim profilom raziskovalcev mikavna tema. Kljub temu pa temeljne glasbenozgodovinske razprave in analize, ki jih je opravil zaslužni univerzitetni profesor muzikologije dr. Jože Sivec, doslej še niso niti presežene niti preživete. Profesor Sivec, dolgoletni predavatelj na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je s poglobljeno raziskavo primarnih virov postavil temelje za vsa nadaljnja raziskovanja na podroèju zgodovine opere na Slovenskem. Ker so nekatera avtorjeva dela zaradi razpršenosti po razliènih zbornikih in periodiènih publikacijah širši javnosti težje dostopna, sta urednika dr. Metoda Kokole in Klemen Grabnar, sodelavca Muzikološkega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ob avtorjevi osemdesetletnici v knjigi zbrala nekaj njegovih morebiti manj znanih razprav.

Monografija obsega petnajst izbranih poglavij, ki so urejena bolj ali manj kronološko od pojava italijanske opere v drugi polovici 18. stoletja do slovenske operne ustvarjalnosti v 20. stoletju. Avtor v njih obravnava delovanje glasbenega gledališèa v Ljubljani v doloèenih obdobjih (Italijanska opera v Ljubljani v obdobju klasicizma, Opera na sporedih nemških gledaliških družb v Ljubljani v obdobju klasicizma, Sezona 1826/27 v Stanovskem gledališèu v Ljubljani, Vzpon in propad nemške opere v ljubljanskem Stanovskem gledališèu v obdobju tridesetih in štiridesetih let devetnajstega stoletja, Nemška opera v Ljubljani od leta 1861 do 1875), recepcijo opernih del doloèenega repertoarja (Velika opera na glasbeni sceni v Ljubljani) in del nekaterih najbolj znanih skladateljev (Uprizoritve Mozartovih oper v Ljubljani do leta 1861, Rossinijeve opere na odru Stanovskega gledališèa v Ljubljani, Zaèetki uprizarjanja Bellinijevih oper v Ljubljani, Donizettijeve opere v Stanovskem gledališèu v Ljubljani, Zaèetki uprizarjanja Verdijevih oper v Ljubljani, Wagner na slovenski glasbeni sceni). V zadnjih poglavjih pa se posebej dotakne še slovenske operne ustvarjalnosti (Slovenska romantièna opera v luèi nacionalnega in evropskega razvoja, Gerbièevi operi, Slovenska moderna in najnovejša operna ustvarjalnost).

Besedila Jožeta Sivca so podana v karseda neokrnjeni obliki. Ker pa so nastala v razliènem èasu in bila objavljena v razliènih publikacijah, so bili potrebni tudi nekateri redakcijski posegi v besedila. Poenoteno je bilo pisanje naslovov glasbeno-gledaliških del, tujejeziènih izrazov, krajev, priimkov ipd. Nekoliko veè posegov je bilo potrebnih v opombah. Dodanih je bilo tudi nekaj uredniških opomb, zlasti pa je bilo preverjeno in posodobljeno navajanje virov (postavitev gradiva v arhivih se je medtem namreè spremenila). Poenoteno je bilo tudi navajanje literature. Èeprav uporabljena literatura morebiti ne predstavlja najnovejših dognanj, je urednika zavoljo integritete besedil nista dopolnjevala. Da bi bila osrednja besedila èim manj obremenjena, so vse opombe k posameznim izbranim poglavjem zbrane v zadnjem delu knjige. Opombam sledijo še seznam virov in literature, kazalo imen in glasbeno-gledaliških del, seznama izvirnih objav in slikovnega gradiva ter èisto na koncu še avtorjeva bibliografija.

Monografija prinaša tehtna besedila s podroèja raziskovanja operne kulture na Slovenskem izpod peresa muzikologa, ki je omenjeni tematiki namenil posebno pozornost. Ob njegovih izvirnih in temeljnih monografskih delih predstavljajo poglavja, zbrana v knjigi Opera na ljubljanskih odrih od klasicizma do 20. stoletja, z dodanim bogatim slikovnim gradivom nedvomno pomembno dopolnilo, ki bo dobrodošlo tako ljubiteljskim obiskovalcem opernih hiš kot tudi raziskovalcem te kompleksne glasbeno-dramatske zvrsti.