註釋 Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela; v prvem delu sem se osredotočila predvsem na zgodovinski oris po letu 1943, ki je bil kritičen za Italijo kot kolaborantko z nacistično Nemčijo in ključen za vzpostavitev partizanskega gibanja v Jugoslaviji. Teoretičen del sem podkrepila z opravljenim terenskim delom tako italijanskega kot slovenskega prebivalstva. Njihova neprecenljiva pričevanja prispevajo k osmišljanju literature ter boljšemu razumevanju kompleksnih procesov, ki so botrovali oblikovanju meje. Raziskovala sem, v kolikšni meri se lahko individualni spomin razlikuje od kolektivnega in kateri elementi vplivajo na posameznikovo pripoved. V drugem delu sem se posvetila medpredmetnemu povezovanju italijanščine in zgodovine v 4. letniku gimnazijskega izobraževanja po metodi CLIL (ang. Content and Language Integrated Learning), ki je sodoben didaktični koncept poučevanja tujih jezikov za poučevanje nejezikovnega predmeta. Tako se v medsebojni povezavi razvijajo jezikovne in nejezikovne kompetence. Vsak učitelj je na svojem področju strokovnjak, zato je ključnega pomena dobro sodelovanje z drugimi učitelji ter fleksibilnost pri oblikovanju skupnih ciljev, ki bodo izpolnili zahteve učnega načrta. Z dobro pripravljenostjo učiteljev je lahko proces uspešen, še posebej, če pripravijo avtentične učne situacije, v katerih učenci aktivno sodelujejo ter urijo veščine kompleksnega mišljenja. Za didaktizacijo besedila sem izbrala časopisni članek Primorskega dnevnika z naslovom »Nedelja sirkovih metel«, ki je bil odraz političnega dogajanja v Jugoslaviji v 50. letih. O tem dogodku je pisal tudi italijanski časopis Oggi, ki je dogodek označil kot »pohod lačnih« zaradi težke ekonomske situacije v Jugoslaviji. Članka sta odličen primer, kako se lahko isti dogodek interpretira z različnih vidikov, kar spodbudi zanimanje za poglobljeno razumevanje ter kritičnost do zgodovinskih virov. 